Pravopis 8.0

Vezaj

Vezaj (-) je nekončno stično ločilo. Črtica je enako dolga kot deljaj (-) in krajša kot pomišljaj (–).

Vezaj pišemo:

– med deli pridevniških prirednih zloženk: črno-bel ▪ božično-novoletni ▪ vzgojno-izobraževalni sistem ▪ Kmetijsko-gozdarska zbornica ▪ slovensko-angleško-nemški slovar ▪ belo-modro-rdeč

Pri lastnoimenskih pridevniških prirednih zloženkah veliko začetnico v obeh delih pišemo, kadar nastanejo iz dveh enakovrednih lastnih imen: 
▪ Kamniške Alpe, Savinjske Alpe > Kamniško-Savinjske Alpe 
▪ Radgonske gorice, Kapelske gorice > Radgonsko-Kapelske gorice

– med deli dvojnih poimenovanj: bolničar-negovalec ▪ klepar-krovec ▪ pečar-keramik ▪ branilec-strelec ▪ akvarij-terarij ▪ galerija-muzej ▪ prostor-čas; tudi v lastnih imenih, ki so prvotna dvojna poimenovanja: Akvarij-terarij (Maribor) ▪ sejem Narava-zdravje

– med deli zemljepisnih in stvarnih dvojnih imen, v katerih sta združeni dve samostojni lastnoimenski enoti: Šmarje-Sap ▪ Hrastje-Mota ▪ Pri Cerkvi-Struge ▪ Hrib-Loški Potok ▪ Gozd-Martuljek ▪ Furlanija-Julijska krajina
Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite ▪ Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ▪ Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ)

O dvojnih poimenovanjih in imenih glej poglavje »Dvojna poimenovanja in imena« (Slovnični oris za pravopis).

Pri slovenskih osebnih dvojnih imenih in priimkih je zapisovanje vezaja prepuščeno nosilcu imena, navadno pa ga opuščamo: Ana Marija ▪ Bina Štampe Žmavc nasproti Olga Kunst-Gnamuš

Pridevniške priredne zloženke pregibamo le v zadnji sestavini (belo-modro-rdeč, rod. belo-modro-rdečega).

Dvojna poimenovanja in imena pregibamo v obeh sestavinah (bolničar-negovalec, rod. bolničarja-negovalca; Furlanija-Julijska krajina, rod. iz Furlanije-Julijske krajine).

Dvojna poimenovanja in dvojna imena, ki jih pišemo z vezajem, razlikujemo od prirednih nestavčnih besednih zvez, ki izkazujejo protivna, nasprotnostna, sklepalna idr. razmerja in jih pišemo s pomišljajem (tekma Slovenija – Norveška ▪ odnos zdravnik – pacient).

Glej poglavje »Pomišljaj«.

Vezaja ne pišemo med podredno zgrajenimi poimenovanji (zdravnik specialist, čebela delavka) in zemljepisnimi imeni (Ljubljana Šentvid).

Glej poglavje »Zgradba zemljepisnih imen« (Velika in mala začetnica).

Pri pisno nepodomačenih imenih vezaj ohranjamo

  1. v dvojnih osebnih imenih:
    • rojstnih: Eva-Lotta ▪ Eva-Lena ▪ Britt-Marie ▪ Jean-Paul ▪ Jean-Marie ▪ Jean-Jacques
    • priimkih: Rimski-Korsakov ▪ Wolf-Ferrari ▪ Lévi-Strauss ▪ Baden-Powell (Bi-Pi) ▪ Toulouse-Lautrec
  2. v zemljepisnih imenih: Bielsko-Biała ▪ Baden-Württemberg ▪ Baden-Baden ▪ Aix-en-Provence ▪ Aix-les-Bains ▪ Sainte-Beuve ▪ Champs-Élysées ▪ Karl-Marx-Stadt
  3. v stvarnih imenih: Rolls-Royce ▪ Coca-Cola ▪ Harley-Davidson ▪ Hewlett-Packard

O sklanjanju teh imen glej poglavje »Dvojna imena« (Slovnični oris za pravopis).

Vezaj ima tudi druge vloge; pišemo ga:

1. med sestavinami podrednih zloženk, pri katerih je prva sestavina številka ali simbol: 50-letnica ▪ 100-odstotni ▪ 3-nadstropen ▪ 50-leten ▪ 10-krat ▪ C-vitaminski

2. med črkovno ali številčno podstavo ali osnovo in njunim končajem: u-jevski ▪ zapis u-ja ▪ v 80-ih letih

Vezaj se v nestrokovnih besedilih lahko izpušča: zapis uja. Pri imenih črk, ki imajo v govoru za seboj oporni samoglasnik (npr. b [bə̀/bé]), ta samoglasnik tudi izpisujemo: zapis velikega beja.

3. med kratico in njeno končnico ali obrazilom: NUK-a ▪ NUK-ov ▪ SNG-ja ▪ SNG-jev

4. med naveznim členkom le in zaimkom, zlasti le-ta

5. po tujejezičnem vzoru za okrajšavami e (< elektronski, električni), i (< informacijski, interaktivni) ipd. v občnih poimenovanjih in zvezah: e-poslovanje ▪ e-recept ▪ e-skiro ▪ e-javna uprava ▪ e-vladne storitve ▪ i-naprava ▪ i-učbenik

6. v prevzetih pisno nepodomačenih poimenovanjih: covid-19 ▪ hi-fi ▪ cross-country ▪ jiu-jitsu ▪ rendez-vous

7. v spletnih naslovih: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/

8. v priredno zloženih številčnih in črkovnih enotah: Uradni list RS, št. 33/91-I

9. pri povezovanju samostojnih besed v besedni niz kot stilno sredstvo: biti-ali-ne-biti ▪ bolje-ne-bo-nikoli ▪ pa-zavihajmo-rokave ▪ kdo-bi-si-mislil-kako

POSEBNOSTI

1. Lastna imena z okrajšavami e, i ipd. so navadno zapisana brez vezaja: ePravopis ▪ eSSKJ ▪ eDavki ▪ eTorba ▪ iProjekt ▪ zVem

2. Simboli v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote – za njimi ne pišemo vezaja, ampak naredimo le presledek (C vitamin ▪ AAA baterija ▪ Cu kristal ‘bakrov kristal’).

Besedne zveze s simbolom lahko pišemo tudi z obrnjenim zaporedjem sestavin z desnim prilastkom (vitamin C). V nekaterih strokah je tak zapis bolj uveljavljen (celice β). 

3. Vezaja ne pišemo v vezalnih zloženkah, tj. prirednih zloženkah z okrajšano prvo sestavino (indoevropski ▪ evroatlantski). Izjema sta zemljepisno ime Avstro-Ogrska in pridevnik avstro-ogrski. Kljub okrajšani prvi sestavini ohranjamo zapis z vezajem pri pridevniku anglo-ameriški, ki ustreza pomenu ‘angleški in ameriški’, in ga opuščamo pri pridevniku angloameriški ‘ki se nanaša na Američane angleškega rodu’ oz. ‘ameriški z angleškimi prvinami’.

4. Vezaja ne pišemo pri statusnih oz. sorodstvenih nazivih, ki stojijo pred moškim imenom ali za njim, npr. aga (Ali aga), beg (Ibrahim beg), paša (Mehmed paša), ibn (ibn Saud), bin (bin Abdullah), ben (Hafis ben Šejk). Nekateri statusni nazivi so del imena in jih pišemo brez presledka: Džingiskan, Kublajkan.

5. Vezaj neobvezno pišemo med medmeti: križ-kraž ▪ bim-bam ▪ ha-ha-ha ▪ pi-bip ▪ čira-čara ▪ bav-bav ▪ cik-cak ▪ tip-top ▪ hokus-pokus ▪ tok-tok ▪ bum-bum ▪ ko-ko-ko-dak

V strokah so se oblikovale posebne rabe vezaja, npr.:

  • v jezikoslovju se stični vezaj (poleg pokončnice) uporablja za označevanje meje med zlogi: mi-za ▪ lu-be-ni-ca ▪ na-re-di-ti; levo- ali desnostični vezaj zaznamuje nesamostojne pomenske dele besede, npr. končnice, obrazila (pika -e ▪ šolar -jem ▪ -o- ▪ pra- ▪ -ka);
  • poimenovanja kemijskih sestavin pišemo z vmesnim vezajem: ω-3-maščobna kislina ali omega-3-maščobna kislina;
  • v teološki stroki je v predložni rabi namesto pomišljaja uporabljen vezaj za označevanje vrstic pri navajanju delov Svetega pisma: zapis Jn 3,16-18 pomeni tretje poglavje Janezovega evangelija, od šestnajste do osemnajste vrstice.

Zapisi z vezajem v razmerju do zapisa istih sestavin skupaj ali narazen so v nekaterih primerih pomenskorazlikovalni: npr. rumeno-zelen ‘rumen in zelen’ nasproti rumenozelen ‘zelen z odtenkom rumene’ ▪ pilates-joga ‘pilates in joga’ nasproti pilates joga ‘joga, podobna pilatesu’ ▪ socialno-ekonomski ‘socialni in ekonomski’, socialnoekonomski ‘ki je v zvezi s socialno ekonomijo’.

Če besedo z vezajem delimo na mestu, kjer je vezaj, tega prenesemo v novo vrstico, deljenje pa v prvi vrstici zaznamujemo z deljajem:
belo-modro-
-zelena obleka

Glej poglavje »Deljaj«.

Vezaj uporabljamo za zaznamovanje alinej (poleg pomišljaja ali drugih pisnih in grafičnih znamenj):
Pripomočki:
- računalnik,
- zvezek,
- pisalo.

Vezaj kot sredstvo besednega krajšanja

V prirednih zvezah dveh (ali več) zloženk oz. sestavljenk pišemo na koncu nezadnjih zloženk oz. sestavljenk levostični vezaj pred delom, ki je skupen vsem: 
osnovno- in srednješolec ▪ prvo-, drugo- in tretješolci ▪ 15- in 16-letniki ▪ hidro- in termoelektrarna ▪ srednje- in vzhodnoevropske države ▪ dvo- in večjezični vrtci ▪ bio- in bibliografski podatki ▪ 30- in 40-odstotna stopnja ▪ 15-, 25- in 30-metrska skakalnica ▪ 250-, 500- in 650-kubični motorji ▪ visoko-, srednje- in nizkonapetostna omrežja

V prirednih zvezah dveh (ali več) zloženk oz. sestavljenk pišemo na koncu prve zloženke oz. sestavljenke desnostični vezaj za delom, ki je skupen obema: literarnozgodovinski in -teoretski