Narekovaj

Narekovaj (tudi navednica) je dvodelno ločilo. Pri računalniškem oblikovanju besedil najpogosteje uporabljamo dvojni srednji narekovaj (» «) ali dvojni zgornji narekovaj (“ ”). Pri pisanju z roko uporabljamo dvojni spodnje-zgornji narekovaj („ “). Poznamo še enojni zgornji narekovaj (‘ ’), enojni srednji narekovaj (› ‹) in pri pisanju z roko enojni narekovaj spodaj-zgoraj (, ‘).

Dvojni narekovaj zaznamuje dobesedni navedek premega govora in navedeno (citirano besedilo):
Eden od mimoidočih me je nagovoril: »Je vse v redu,
gospod?« ▪ »Hej, sosed,« sta mu zavpila, »na Rašico greva preizkusit novi kolesi. Greš zraven?« ▪ V geslu “En svet – ene sanje” se skriva želja po strpnosti.

POSEBNOST

Zlasti v umetnostnih besedilih se lahko za označevanje dobesednega navedka namesto narekovajev uporablja enodelni pomišljaj (narekovajni pomišljaj), a le na začetku nove vrstice:
– Kje si bil sinoči? je vprašal. Zakaj me nisi poklical?

– Doma, je odrezavo pripomnil.
– Še kje? 

Glej tudi poglavje »Ločila in začetnice pri dobesednem navajanju«.

Z dvojnim narekovajem označujemo poseben pomen, položaj ali stilno zaznamovanost posamezne besede ali besedne zveze – oziroma jo z narekovaji poudarimo, izpostavimo:
Številko ena je pisalni stroj »skrival« v črki »l«. ▪ Za vsako uro predavanja »priznanega strokovnjaka« so odšteli 200
evrov. ▪ Kaj narediti, če ti starši »zatežijo«? ▪ Vsak »zakaj« ima svoj »zato«. ▪ Na slovenskih visokošolskih organizacijah še vedno prevladujejo predavanja »ex cathedra«.

Namesto narekovaja lahko v tem primeru uporabimo tudi drugačen tisk, kot je osnovni:
Vsak zakaj ima svoj zato. ▪ Iz gline so naredili veliko kepo, imenovano štok.

Včasih z dvojnim narekovajem v povedi označimo stvarno lastno ime ali drugo z veliko začetnico pisano enoto besedila, zlasti če bi jo sicer (na začetku povedi) težje prepoznali oziroma težje prepoznali mejo med tem delom in preostalim besedilom:
»Sejalec« mi je bil zelo
všeč. ▪ V razdelku »Povezava« kliknite »Mesto v tem dokumentu«. ▪ Po predavanju »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje«, ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev.

Namesto narekovaja lahko v tem primeru uporabimo tudi drugačen tisk, kot je osnovni:
Groharjev Sejalec mi je bil zelo
všeč. ▪ mednarodni sejem Narava in človek ▪ Odprite zavihek Pojdi na.

Enojni narekovaj uporabimo, kadar je treba znotraj navedka še kaj označiti z narekovajem (če navajamo besedilo znotraj drugega navedka oz. če v njem z narekovajem zaznamujemo besedo s posebnim pomenom ali stilno vrednostjo):
»Vedno so nam odgovarjali ‘Bo že!’, toda naredili niso nič,« je
potarnala. ▪ »EU vidimo kot ‘vlečnega konja’ na tem področju,« je še dodala poslanka.

POSEBNOST

Namesto enojnega narekovaja lahko znotraj navedka uporabimo tudi drug tip dvojnega narekovaja:
Mama je pripovedovala dalje: »Uganeš, kaj mi je tista ostudna pošast rekla? Rekla je: “Potem pa kar jutri pridi. Bo v redu?”«

To je smiselno zlasti takrat, ko se narekovaj pojavi še znotraj navedka v navedku:
Tedaj mu je Tone zabičal: »Mar ti nisem že tolikokrat rekel: “Ne hodi mi po mojih ʻtacahʼ, saj imaš svoje!”«

V strokah so se oblikovale posebne rabe enojnega narekovaja, npr.:

  • v jezikoslovju se uporablja za navajanje pomena besede ali besedne zveze:
    nem. Zeit ‘čas’ ▪ Predmet geografije je torej pokrajina, in to ne zgolj v pomenu ‘prostora’ ali ‘teritorija’, temveč tudi v smislu pejsaža.
  • v botaniki in sorodnih vedah skladno z mednarodnim standardom za zapisovanje sort rastlin:
    Za sorte ‘gala’, ‘zlati delišes’ in ‘pinova’ priporočajo nasade z vitalno rastjo.