Premene pri izpeljankah s priponskima obraziloma -ski  in -stvo

Če se besedotvorna podstava končuje na izglasne soglasnike k, g, h, č, ž, š, c, z in s, se ti ob stiku s priponskim obrazilom -ski ali -stvo spremenijo – s priponskim s se združijo v š:

  • k + s > š: podjetnik – podjetniški, podjetništvo; Kamnik – kamniški; Vrhnika – vrhniški
  • g + s > š: strateg – strateški; treking – trekinški; miting – mitinški; Draga – draški; Log – loški
  • h + s > š: potepuh – potepuški, potepuštvo; Suha – suški; Zavrh – završki
  • č + s > š: berač – beraški; Grič – griški; Črnuče – črnuški
  • ž + s > š: mož – moški, moštvo; Anglež – angleški; Nadiža – nadiški; Križ – kriški
  • š + s > š: tovariš – tovariški, tovarištvo; Dražgoše – dražgoški
  • c + s > š: Bric – briški; Črmošnjice – črmošnjiški
  • z + s > š: vitez – viteški, viteštvo; Hotiza – hotiški; Laze – laški
  • s + s > š: kras – kraški; Bilčovs – bilčovški

Posebnosti

  1. O »novem« priponskem obrazilu -ški govorimo, ko se to dodaja nekaterim besedotvornim podstavam, pri katerih ga glede na izglasje ne pričakujemo, npr. Sora – sorški (Sorško polje), Kokra – kokrški/kokrski (Kokrško/Kokrsko sedlo).
  2. Priponsko obrazilo -čki se je uveljavilo večinoma v večbesednih imenih za zemljepisne pojave na področjih, na katerih je pridevniška oblika s -čki narečno uresničena. V sodobnem jeziku se ohranja
    • v zemljepisnih imenih, npr. Lučki Dedec (< Luče), Mučka bistrica (< Muta), Zadrečka dolina (< Dreta), Žička kartuzija (< Žiče);
    • v občnoimenskih pridevnikih, ki so enaki kot izpridevniška imena, na katera se nanašajo, npr. Goričko – gorički.

Podrobneje o posebnostih pri izpeljavi izlastnoimenskih pridevnikov s priponskim obrazilom -ski in tvorbi iz prevzetih imen glej poglavje »Tvorjenje pridevnikov s priponskim obrazilom -ski iz lastnih imen« (Besedotvorni oris).