Pravopis 8.0

Besedotvorna podstava na nezvočnike s – z, c – dz  in k – g, h

Besedotvorna podstava prebivalskega imena se v stiku s prvotnim obrazilom na -jan premenjuje, če se končuje na nezvočnike s – z, c ali k – g, h, sodobno prebivalsko ime pa je tvorjeno s priponskim obrazilom -an.

Pri izpeljankah iz pisno nepodomačenih imen se črkovni sklopi v izglasju besedotvorne podstave, ki je pri stiku z vzglasjem obrazila podvržena premeni, v celoti zamenjajo z ustrezno slovensko črko (č, š ali ž), npr. angl. Greenwich [grínič] – Greenwičan [gríničan]; fr. Dunkerque [denkêrk] – Dunkerčan [denkêrčan]; nem. Chemnitz [kémnic] – Chemničan [kémničan]; nem. Urach [úrah] – Urašan [úrašan]; fr. Camargue [kamárg-] – Camaržan [kamaržán].

s > š Ambrus – Ambrušan Rodos – Rodošan
Teksas – Teksašan 		port. Cádiz [kádis] – Cádišan [kádišan/kadišán]
fr. Montparnasse [monparnás] – Montparnašan [monparnášan/monparnašán]
z > ž Haloze – Haložan Pariz – Parižan rus. Čormoz [čormóz-] – Čormožan [čormóžan/čormožán]
fr. Toulouse [tulúz-] – Touloužan [tulúžan/tulužán]
c > č Črmošnjice – Črmošnjičan
Bovec – Bovčan 		Olomuc – Olomučan nem. Bregenz [brégenc] – Bregenčan [brégenčan]
dz > č polj. Sieradz [šêradz-] – Sieračan [šêračan]
polj. Grudziądz [grudžóndz-] – Grudziąčan [grudžónčan]
k > č Kamnik – Kamničan Irak – Iračan nem. Innsbruck [ínzbruk] – Innsbručan [ínzbručan]
g > ž Mokronog – Mokronožan
Ig – Ižanec 		Praga – Pražan nem. Nürnberg [nírənberg-] – Nürnberžan [nirənberžán]
h > š Suha – Sušan nem. Urach [úrah] – Urašan [úrašan/urašán]

Za ime Vrh je v različnih narečjih izpričanih več različnih prebivalskih imen: Črni Vrh – Črnovršec (Polhov Gradec), Jurski Vrh – Jurskovrščan (Kungota), Sladki Vrh – Sladkovršan (Šentilj), Žirovski Vrh – Žirovskovrhar (Žiri), Sinji Vrh – Sinjevrhovec (Črnomelj); če je samo Vrh (npr. Vrh pri Ljubnu (pri Novem Mestu)), pa Vrhovec. O lokalni rabi pri slovenskih imenih se poučimo v leksikonih krajevnih imen.

Priponsko obrazilo -ar

Iz nekaterih slovenskih imen je prebivalsko ime tvorjeno s priponskim obrazilom -ar (ženska oblika na -ar|ica). V teh primerih je besedotvorna podstava nespremenjena:

  • k: Jereka – Jerekar; Pokljuka – Pokljukar; Šiška – Šiškar;
  • g: Draga – Dragar.

Priponsko obrazilo -ar (ob nespremenjeni podstavi) je tudi pri prevzetem imenu Švica, tj. Švicar.

Posebnosti pri tvorjenju prebivalskih imen iz podstav na nezvočnike s – z, c – dz in k – g, h

Iz imen z besedotvorno podstavo na soglasnik s tvorimo prebivalska imena na dva načina – s priponskim obrazilom -čan ali -an. Priponsko obrazilo -čan vpliva tudi na premeno podstavnega s v š (po zgledu v preteklosti tvorjenih vas – vaščan):

  • Bilčovs – Bilčovščan; Veles – Veleščan;
  • fr. Reims [rêms] – Reimščan [rêmščan].

Če je prebivalsko ime že kodificirano, sledimo uveljavljeni ali kodificirani obliki; če te ni, uveljavljamo izpeljavo s priponskim obrazilom -an, npr. fr. Metz [mês] – Mešan [mêšan].

Nekatera prebivalska imena (ali pridevnike na -ski) smo prevzeli iz drugih jezikov, zato ti ne sledijo vzorcem, značilnim za slovenščino. Podstavo imajo podaljšano

Pri tvorjenju prebivalskih imen iz enozložnih besedotvornih podstav se glasovno-pisna podoba zaradi premen podstave lahko oddalji od imena, zato se pogosteje uporabljajo kar opisna poimenovanja, npr. prebivalec Gaze, Rige ob Gaza – Gažan; Riga – Rižan. Podobno redki so tudi pridevniki na -ski: Gaza – gaški; Riga – riški.

Podrobneje o aktivnih glasovnih premenah, ki nastanejo zaradi prilikovanja po mestu izgovora ob priponskem obrazilu -čan, glej poglavje »Prilikovanje ali asimilacija« (Besedotvorni oris).

Soglasniški -ck, -sk, -st, -ks  v izglasju podstave 

Če se izglasje besedotvorne podstave končuje na dva soglasnika (ck, sk, st, sk), sta pri tvorbi prebivalskega imena (z nekdanjo pripono *-jan) oba udeležena pri premeni. Sodobna prebivalska imena so tvorjena s priponskim obrazilom -an, izglasje podstave pa se spremeni.

  • ck > č: Doneck – Donečan; Kuzneck – Kuznečan
  • sk > šč: Minsk – Minščan, Gdansk – Gdanščan, Aljaska – Aljaščan, Nebraska – Nebraščan
  • st > šč: Novo Mesto – Novomeščan, Zidani Most – Zidanomoščan
  • ks > šč: angl. Halifax [hálifaks] – Halifaščan [hálifaščan], angl. Sussex [sásiks] – Susseščan [sásiščan], nem. Andechs [ándeks] – Andeščan [ándeščan]

O pridevnikih iz teh podstav, pri katerih se izglasni glas iz skupine (c z s č ž š dž k g h) združi s priponskim s v š, glej poglavje »Tvorjenje pridevnikov s priponskim obrazilom -ski iz lastnih imen« (Besedotvorni oris).